Embalaža

Embalaža

!  Aluminijaste pločevinke in plastenke za pijače zaradi svoje neverjetne razširjenosti predstavljajo čedalje večji delež embalaže, ki jo po uporabi zavržemo. Povprečni Slovenec v letu porabi od 150 – 300 plastičnih vrečk.

•  Recikliranje pločevink privarčuje 95% energije potrebne za predelavo  aluminija iz rude
•  Ena tona reciklirane plastike ohrani 2 toni nafte
•  Energija, ki jo prihranimo z recikliranjem ene same ALU pločevinke poganja televizor cele tri ure!

 
V zabojnik za EMBALAŽO odlagamo:

•  Plastenke pijač in živilembalaza_recikliranje
•  Plastenke čistil in pralnih sredstev, ki nimajo znaka nevarnih odpadkov
•  Pločevinke pijač
•  Prazne konzerve živil
•  Votla embalaža od mleka, sokov, ipd. (Tetrapak…)
•  Plastični lončki, jogurtni lončki …
•  Plastična embalaža šamponov, zobnih past in tekočih mil
•  Plastična embalaža CD-jev in DVD-jev
•  Posodice od margarine in podobno
•  Embalaža, ki je prevlečena z alu folijo (prazne kavne vrečke..)
•  Prodajna embalaža iz plastičnih mas (PE, PET, PVC)
•  Plastične vrečke in plastične folije
•  Vsi drugi majhni kovinski odpadki (baker, cink, aluminij, bela pločevina …)

 

V zabojnik za EMBALAŽO NE SODIJO:

•  Plastična embalaža nevarnih snovi in njihovih ostankov (kemikalije, zdravila, čistila)
•  Embalaža motornih in drugih mineralnih olj in sredstev za zaščito rastlin
•  Trda plastika (otroške igrače, plastične gajbice…)
•  Plastični stoli

POZOR!recycling-plastic
-  embalažo vedno izpraznimo,
-  ne pozabimo odstraniti zamaškov ali pokrovčkov,
-  večje plastenke in pločevinke stisnemo in tako zmanjšamo njihovo prostornino,
-  na embalaži ne prezrite odtisnjenih ekoloških oznak s področja ravnanja z odpadno embalažo

Umazanija deloma razvrednoti uporabnost odpadnega materiala, zato je zaželeno, da vse
predmete, namenjene recikliranju, vsaj na grobo očistite.

 

NE SPREGLEJTE:

-  Večino snovi za izdelavo umetnih mas pridobijo iz nafte.
-  V gospodarstvu naletimo na polietilen, kar 70% embalaže
  iz umetnih mas je narejene iz polietilena.
-  Recikliranje pločevink privarčuje 95% energije potrebne za predelavo
  aluminija iz rude (boksit in metalurški koks).
-  Aluminij je kovina, ki je na Zemlji porabimo največ.
-  Letno je v obtoku okoli 100 milijard pločevink za pijačo in večina je aluminijastih.
-  Ena tona reciklirane plastike ohrani 2 toni nafte.
-  Plastika predstavlja več kot desetino vseh gospodinjskih odpadkov.
-  Tisoče morskih živali na leto pogine zaradi plastičnih vrečk. Želve, kiti in drugi morski 
  sesalci zamenjajo vrečke za hrano in jih pogoltnejo. Plastika živalim zamaši prebavni 
  trakt, posledica pa je pogin. Ko žival razpade, vrečka spet pride nazaj v morje in ogroža  
  druge živali.
-  Večina embalaže ima kratko koristno življenjsko dobo, razpada pa več stoletij.
-  Pri sežigu plastike nastajajo strupeni plini (npr. dioksin).
-  Povprečni Slovenec v letu porabi od 150 – 300 plastičnih vrečk.
-  Ekološki nasvet: v trgovino s cekarčkom ali vrečko iz tekstila za večkratno uporabo.

 recycle

povezave:
SLOPAK
Interseroh
Snaga
Okoljsko raziskovalni zavod
Saubermacher
Tetrapack – video o načinu recikliranja njihove embalaže

Tags: , ,

En odziv da bi objavili sporočilo. “Embalaža”

  1. Josef

    18. dec, 2009

    Ali mi lahko kdo pove, zakaj se pri nas ne plačuje vrnjenih plastenk in pločevink. Hrvati (ki jih označujemo za največje “Balkance”) plačujejo za vrnjene plastenke pločevinke 0,5 kn. Ali smo res tako bogati (neumni), da lahko surovine v smeti? Smo res boljši od Hrvatov (“Balkancev”)?

Pustite sporočilo