EKOš. Recikliranje.info

Recikliranje

Smeti so med seboj pomešani odpadki, ki običajno pristanejo na deponiji. Ko pa te iste odpadke pričnemo ločeno  zbirati na kraju nastanka dobimo uporabne reciklate. Te lahko predelamo, ponovno uporabimo ali kompostiramo in s tem bistveno zmanjšamo količino odpadkov na deponiji,  prihranimo  ogromno energije, ohranjamo gozdove in vodo.

RECIKLIRANJE

Recikliranje precej zmanjšuje pritisk na naravno okolje ter prihrani energijo, prostor in naravne vire.
Z recikliranjem zmanjšujemo količino odpadkov, ki bi sicer končali na deponijah ter zagotavljamo dobavo surovin iz katerih nastajajo novi, praktični predmeti, ki so v vsakdanji uporabi.
Ločevanje odpadkov doma, v šoli ali službi zahteva le malo časa in rahlo prilagoditev navad ter prinaša očitne dobrobiti za okolje.

Recikliranje je koristno za okolje in za nas in bi moralo vsem nam postati nagonsko kot dihanje.

” Sami morate biti sprememba, ki jo želite videti v svetu” K. Mahatma Gandhi

Wikipedia o recikliranju

Recikliranje je predelava že uporabljenih, odpadnih snovi v proizvodnem procesu z namenom zmanjšanja trošenja potencialno uporabnih snovi, zmanjšanja porabe svežih surovin in porabe energije ter preprečevanja onesnaženja zraka, vode in zemlje. To je mogoče doseči z zmanjšanjem potrebe po običajnih metodah odlaganja odpadkov, recikliranje pa, v primerjavi s konvencionalno proizvodnjo, zmanjšuje tudi izpuste toplogrednih plinov. Recikliranje je ključen sestavni del sodobnega upravljanja z odpadki in tretji del v hierarhiji “zmanjšaj, uporabi ponovno in recikliraj. ”
Snovi, ki jih je mogoče reciklirati, so steklo, papir, kovine, tkanine, elektronika (mobilni telefoni, računalniki) in plastika. Snovi, namenjene recikliranju, običajno pripeljejo v zbirni center, kjer jih sortirajo, očistijo in predelajo v material za nove izdelke.

RECIKLIRANJE NI LE MODNA MUHA

Zaradi nekontroliranega onesnaževanja, ki pogosto že očitno načenja naravno okolje ter nebrzdane izrabe naravnih virov se države vedno pogosteje odločajo za  strožjo okoljevarstveno zakonodajo, ki nam nalaga odgovornejši življenjski slog, ki daje upanje za prihodnost.
Recikliranje zmanjšuje količino odpadkov, ki zavzemajo dragocen prostor na odlagališčih. Prav tako zmanjšuje količino energije, ki je potrebna za izdelavo novih sestavnih delov ter tako pomaga zmanjšati onesnaženje in porabo naravnih virov. Več Evropskih držav že sedaj reciklira več kot 50 % odpadne embalaže, Evropska unija pa nenehno zaostruje standarde recikliranja embalaže in ostalih odpadkov.
Pogoj za uspešno reciklažo je v prvi vrsti ustrezen sistem zbiranja in sortiranja odpadnih snovi, v nadaljevanju pa tehnološki proces za predelavo materiala v obliko, ki je uporabna za izdelavo novih produktov.

Recikliranje ene tone časopisov prepreči izpust 2,5 tone ogljikovega dioksida v atmosfero in prihrani 17 dreves, skoraj tri kubične metre prostora na deponiji in dovolj energije za ogrevanje povprečnega doma za šest mesecev!
Recikliranje aluminijevih pločevink prihrani 95 % energije, ki je potrebna za izdelavo pločevink, ter prepreči izpust več ton ogljikovega dioksida v atmosfero.

Zato je recikliranje smiselno in nujno, saj vendar tudi našim zanamcem privoščimo vsaj približno ohranjeno okolje. Sistem ločevanja in recikliranja pa je resnično učinkovit le, če se potrošniki zavestno odločamo za izdelke iz recikliranih snovi in tako prisilimo industrijo v proizvodnjo bolj trajnostno usmerjenih izdelkov. Na voljo je že obsežna izbira takšnih izdelkov, na vrsti smo potrošniki.

Recikliran karton in časopisni papir je, na primer, mogoče uporabiti za nove škatle, papirnate posode, robčke, papirnate brisače, toaletni papir, pleničke, škatle za jajca in prtiče.
Reciklirana plastika se uporablja za nove izdelke, kot so pipe za vodo, preproge, izolacija vtičev in spalne vreče, steklenice in zabojniki, avtomobilski deli in čopiči.
Reciklirano steklo se vedno znova uporablja za novo stekleno embalažo, kot tudi za steklena vlakna. Reciklirani aluminij se uporablja za nove pločevinke.

 
Nedavno se je Evropska unija pričela osredotočati na recikliranje vozil. Vsako leto odstranjevanje izrabljenih avtomobilov in tovornjakov ustvari 8-9 milijonov ton odpadkov. To pomeni približno 10 % celotne letne količine nevarnih odpadkov, proizvedenih v Evropski uniji, saj razkosavanje starih motorjev po odlagališčih sprošča onesnaževalce, kot so težke kovine, bencin, motorno olje in olje za menjalnike, hidravlične in zavorne tekočine ter sredstva proti zmrzovanju. Novi zakon (direktiva) o “dotrajanih” vozilih predlaga, da bodo morali lastniki dobiti potrdilo od osebe, pooblaščene za odstranjevanje avtomobila ali tovornjaka, preden ga bodo lahko “od-registrirali” in zanj prenehali plačevati davke. Lastniki bodo lahko zastonj dostavili svoja vozila tem pooblaščenim operaterjem, proizvajalci vozil pa bodo plačali celotno ceno odstranitve ali vsaj njen dobršni del.
 

Odpadki zaradi električne in elektronske opreme se vsakih pet let povečajo za 16-28 % – trikrat hitreje kot komunalni odpadki na splošno. Ne samo to, so tudi eden izmed največjih virov težkih kovin in organskih onesnaževalcev, s katerimi se morajo spopadati lokalne oblasti. Evropska unija se spopada s to težavo z novimi zakoni, ki omogočajo potrošnikom, da vrnejo svojo staro opremo brezplačno ter obvezujejo izdelovalce k sprejemanju in recikliranju dotrajane električne in elektronske opreme. To bo spodbudilo načrtovanje okolju bolj prijazne električne in elektronske opreme. Določene nevarne snovi, kot so težke kovine in bromirane negorljive snovi, je v novi električni in ekonomski opremi treba zamenjati z manj nevarnimi snovmi od 1. januarja 2008. 

povezave:

http://ec.europa.eu/environment/youth/waste/waste_materials_sl.html

Tags: dejstva, Recikliranje